Foto galerija
	foto: M. Pivk, Delo
	Umrl je Taras Kermauner  M.F.H., Večer Akademik T. Kermauner (1939-2008) je bil provokativen mislec in avtor mnogih del o literaturi, zlasti o slovenski dramatiki. Diplomiral je iz filozofije na FF UL, leto dni je bil na izpopolnjevanju v Parizu, nato asistent na odd.za filozofijo FF (krajši čas, op. B.M.). Bil je ustanovitelj Odra 57, urednik Perspektiv, krajši čas državni uradnik in ravnatelj ljubljanske Drame, sodelavec gledališča Glej. 1981 je doktoriral. Od 1995 je bil redni član SAZU. Očitali so mu nestanovitnost. Njegov modernizem so v osemdesetih letih "prevpili Žižkovi lacanovci". Začasno se je zatekel v katolicizem, se razšel z novorevijaši in umaknil v osamo. V zadnjem času se je vrnil v javnost z drznimi in iskrivimi pogledi na minulost.	Večer, 12.6.08 Večer, 13.6.08
	Umrl je Taras Kermauner Zdenko Vrdlovec, Dnevnik, 12.6.2008 T. Kermauner (*1930) je končal klasično gimnazijo, "po končanem študiju filozofije je postal Ziherlov asistent na  Filozofski fakulteti" (FF UL) "a zaradi političnega razhajanja z oblastjo ne za dolgo (to epizodo je K. izčrpno opisal v knjigi portretov svojih očetov in prijateljev Navzkrižna srečevanja" (Beletrina 2008). začel je objavljati 1949, nato je sodeloval v revijah Beseda, revija 57 in Perspektive. Bil je eden vodilnih piscev t.i. kritične generacije (J.Kos, P. Kozak, J. Pučnik, Veljko Rus, D. Smole idr.), ki jo je ukinitev Perspektiv poskušala utišati.  Zgodaj je zamenjal marksizem z eksistencializmom in potem pisal "pod zaščito drugih filozofov (R. Aron, Geidegger, Deluze idr.) Leta 1980 je v Sarajevu doktoriral z disertacijo o Cankarjevi dramatiki. Razšel se je s krogom Nove revije, ker so se "pustili zapeljati blodnji, da prinaša samostojna nacionalna država rešitev, smisel...". Slovenija je po njegovem prišla "v mali, a razmeroma učinkovit tržni kapitalizem in masovno družbo, napolnjeno z vrednotami trenda, zeitgeista, radikalnega pozunanjenja, odprave duše in vesti, sploh notranjosti človeka." Ker Slovencev (polnih "nizkotne, pritlehne samozavesti") ni mogel več gledati, se je z ženo umaknil na Kras.	Pop/Kultura, 11.6.08 Pop/Kultura, Vrdlovec, 12.6.08 Dnevnikov objektiv, Močnik, 21.6.08
	"Sem  krik na drugo stran. Krik iz Beckettove in Rodetove kante", je dejal T. Kermauner po dolgem molčanju v intervjuju (Objektiv, Dnevnik 4.11.2006). "resnica je šele onkraj biti in niča, življenja in smrti, onkraj resnice tega sveta" . "Verujem v vero /.../ v Boga, ki je Drugi, drugi pa je dostopen le med vrsticami..." Svoje delovanje je označil za "družbeno neuporabno. Namenjeno je drugemu, a v medsebojnem občevanju, ne v pozunanjenem druženju in utilitarnosti". T.Kermauner je svoje posmrtne ostanke namenil znanstvenemu raziskovanju, da ne bo na pogrebu dal družbi možnost, da se "znova konstituira". "Študentje se morajo učiti na truplih, zakaj le na truplih brezdomcev? Tudi sam se imam za človeka brez doma in temelja. Ne sodim v nobeno identitetno grupo, le k Drugemu /.../ v bistvu nisem od tega sveta".	Pop/Kultura, 12.6.08
	Niko Grafenauer : "Tarasa sem prvič srečal v svojem študentskem času na reviji Perspektive. Sčasoma sva postala velika prijatelja in intelektualna družabnika, ki sva se znala zaradi mišljenjskih razlik tudi krepko sporeči."	Dnevnik, 12.6.2008
	Taras  Kermauner 1930-2008. T. Kermauner se je v petdesetih letih 20.stol. kot dvajsetletnik vključil v  boj za "evropeizacijo slovenske kulture, za osvoboditev izpod dogmatizma, za vračanje morale in estetskega v zideologizirani politizirani prostor". Njegova "radikalno kulturno politična kritična generacija" je za las zgrešila revolucijo in morala trpeti "breme zoprnega tutorstva /.../ in nadutosti tistih, ki so komaj odrasli sejali in sprejemali smrt". Oblast je njemu in Mladinski reviji očitala dekadenco, nihilizem, pesimizem. T. Kermauner je hotel pobegniti srednji generaciji, dogmam socialističnega realizma, skojevskemu aktivizmu, primitivni ljudsko-kmečki Sloveniji... problematiziral je vse, tudi premoč ideologije, se v šestdesetih ujel v subverzivnost modernistične literature, bruhal nove koncepte in ideje, jih vedno znova menjal in bil vedno na robu. Zaznamoval je več generacij. Bil je spiritus agens v Besedi, Reviji 57, Perspektivah, Novi reviji. Prijateljeval je - in se ohlajal, sprejemal in odbijal. Klasik, ki si še smrti ni mogel privoščiti.	Mladina, Štefančič, 13.6.2008
	Meditacija o Tarasu. V spomin Tarasu Kermaunerju 1930-2008 . Mitja Čander, Sobotna priloga, Delo, 14.6.2008 T. Kermauner sodi v močno literarno in intelektualno generacijo, rojeno okrog 1930 (Kovačič, Kozak, Rožanc, Božič, Smole, Kos, Strniša, Pučnik, Rus, Zajc, Taufer idr.). Njihovo vrenje je doseglo vrh s Perspektivami. T. Kermauner je bil naprej marksist, nato eksistencialist.  Do zatrtja Perspektiv je bil angažiran intelektualec, v drugi polovici šestdesetih se je umaknil v intelektualni stolp. Odpiral je prostor novotarijam, se navduševal  nad mladimi (Šalamun, Šeligo, Jovanović, Zagoričnik, Švabić idr.), ki je imela literaturo za igro.  Iz strukturalizma se je nato premaknil h krščanstvu in ga v devetdesetih zapustil "kot institucionalizirano obliko mišljenja". V osemdesetih se je vrnil z Novo revijo, po njeni 57. številki je "začel kritizirati kolege in njihovo navduševanje nad narodom", prav tako srbske intelektualce. Pred kratkim se je vrnil v javnost, kot "nova, izjemno močna osebnost, ki bo v marsičem zaznamovala premislek o naši zdajšnjosti, pa čeprav tudi skozi živo pričevanje o preteklosti".	Sobotna priloga Dela, Čander, 14.6.2008
	Boj brez upanja na zmago. Taras Kermauner - eksistencialist. Veljko Rus, Akademik V. Rus (FDV UL) piše, da je T. Kermauner nanj  vplival predvsem z geslom: "Boj brez upanja na zmago." To je za njegovo generacijo pomenilo  "brezpogojno resistenco, ki je edini način, da ohranimo lastno integriteto", eksistenčno nujo, "kajti brez avtonomije pač ni mogoča avtentična literatura. Vedeli smo, da so sicer vsi boji z generacijo, ki si je prilastila poleg sedanjosti tudi prihodnost, vnaprej izgubljeni, vendar je bil boj edini način za ohranitev maše generacijske eksistence". Taras je bil nadarjen in izobražen, komunikativen in urbaniziran, ni pa prenašal institucionaliziranega življenja. Nesrečen je bil na začetku kariere kot asistent pri profesorju (Borisu Ziherlu, op.B.M.), ki ga je skušal indoktrinirati z resnicami, "ki smo jih že zdavnaj prevzeli, pregnetli in prerasli". Kasneje je bil "v konfliktu s slehrno institucijo, tudi z znanstveno, tudi s kulturno". Napadal je  srednjo generacijo literatov, ker se ni uprla paternalizmu zmagovite generacije in tako "vplival na rast samorefleksije naše kritične generacije, ki je svojo dejavnost usmerjala v askezo in intelektualno širino".	Sobotna priloga Dela, Rus, 14.6.2008
	Kopal bi se rad v zelo mrzli vodi, pa ne bo več časa.Taras  Kermauner 1930-2008. Matjaž Kmecl,  Objektiv, Dnevnik, 14.6.2008 T. Kermauner je bil karizmatičen, prepričljiv govorec, razgledan evropski intelektualec, največji poznavalec slovenske dramatike, upornik in odpadnik. Njegova generacija (Dominik Smole, Primož Kozak, Veljko Rus, Veno Taufer) se je upirala očetom, opustili so njihovo ideologijo. Del je posvojil eksistencializem, kasneje reizem in ludizem, vsem pa je bil usmerjevalec T.Kermauner. On se je žrl zaradi komunističnega očeta, a hkrati bil naj ponosen. V nobenem sistemu ni obstal, kot državni uradnik, vodja gledališča, ud katoliške cerkve, celo v uredništvu literarne revije ne, tudi ne kot prijatelj "- če se je le malo pokazalo, da gre lojalnost na škodo načelom, ki jih je zagovarjal".	Dnevnikov objektiv, Kmecl, 14.6.08
	Vem, da boš dobro. In memoriam . Taras Kermauner 1930-2008.  Peter Božič, Dnevnik, 13.6.2008 T. Kermauner je bil spiritus agens  kulturne prenove iz spon ideologij, ki so bile značilne za preteklost. V Mladinski reviji, Besedi, reviji 57, Perspektivah in tudi v Novi reviji, dokler ni sestopila v restavracijo ideološke preteklosti. Vladajoča partijska doktrina te vloge v obdobju 1952-1972 ni nagrajevala, izvajala je sankcije, dokler ni priznala avtonomne vloge kulture. Naslednja generacija je sprejela apel - "pohod skozi institucije, ker  se je nasprotnik skrival tukaj, ne pa na formalnih ravneh oblasti in to vlogo je tedanja oblast priznala za legalno". T. Kermauner in kasneje P. Božič sta se razšla z Novo revijo, ko so "kulturniški zmagovalci" začeli iskati sovražnika, ko tega ni bilo več. Od njih sta se poslovila zaradi izkušenj z zmagovalci leta 1945, ki jih je odlikovala "samopašnost, brezčutnost, napihnjenost", samoljubje.  Sledila je osama, nato kratka vrnitev in konec poslanstva.	Dnevnik, Božič, 13.6.08
	Obrazi Tarasa Kermaunerja Prvak slovenske duhovnosti druge polovice 20. stoletja. Ljubljančan, ki je v letih 1973.79 živel in ustvarjal v Drulovki pri Kranju.	Gorenjski glas, Naglič, 20.6.2008
	Kermaunerjev odhod - Kermaunerjeva vrnitev “Pusti sedaj to in raje uživaj«, sem ga zaustavljala. “Oh, saj uživam! Berem, berem…goltam… danes ponovno Shakespearov Kakor vam drago - kaj vse lahko ponovno raz-berem!”	Zares, Širca, 23.6.2008
	Umrl Taras Kermauner V 79. letu starosti je umrl akademik Taras Kermauner, esejist, literarni zgodovinar, gledališčnik, predvsem pa strasten bralec in proučevalec književnosti.	Vest, Hudolin, 11.6.08
	Umrl literarni zgodovinar in filozof Taras Kermauner	Siol, 11.6.2008
	Umrl je akademik Taras Kermauner Vedno je bil v areni življenja.	RTV Slo, 11.6.2008